Lovska družina Puščava se je že zelo zgodaj začela ukvarjati z lovnim turizmom. V petdesetih letih so k nam prihajali predvsem avstrijski in nemški lovci. Lovski gostje so v glavnem lovili divjega petelina, srnjake in gamse. Lovnega turizma na jelenjad je bilo takrat bolj malo, saj je stalež te vrste divjadi začel naraščati šele v osemdesetih letih. Potrebe po dodatnih finančnih sredstvih so bile v lovski družini že takrat precej velike. Zaposlenega smo imeli poklicnega lovskega čuvaja Mirka Dolinška. Ta je vodil večino lovskih gostov v lovišču, včasih pa so mu pri tem pomagali še nekateri drugi člani LD.

Edinega jelena je v tistem obdobju ustrelil Nemec Heise, ki je dolga leta prihajal k nam na lov na srnjake in vsako leto tudi na gamsa. Kasneje, ko v naši LD nismo imeli več poklicnega lovskega čuvaja, so goste vodili pomožni čuvaji, ki so bili običajno vodje posameznih revirjev. Eden izmed glavnih vodnikov lovskih gostov je bil takratni gospodar LD Forte Paradiž.

Miha Marinko na skupnem lovuSkunpi lov na Rdečem bregu – Kapusov graben, 9. januarja 1972. Gost na lovu je bil takratni predsednik SR Slovenije Miha Marinko.

Leta 1983 smo začeli z gradnjo lovske koče na Rdečem bregu. Takrat smo ponovno povečali odstrel trofejne divjadi, namenjene lovnemu turizmu. V tistem obdobju se je začelo zanimanje za naše lovišče tudi s strani italijanskih gostov. Najraje so prihajali v jesenskem času, na lov na gamsa. Lovci LD Puščava se lahko pohvalimo tudi z visokimi lovskimi gosti nekdanje oblasti v času socializma, ki so lovili v našem lovišču. Med njimi naj omenimo Jožeta Florjančiča in že pokojna Miho Marinka in Lojzeta Briškega.

Ob koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja smo ponovno zmanjšali število divjadi, namenjene odstrelu za lovni turizem. V ta namen smo dajali le po enega srnjaka in enega gamsa. Prednost smo dajali slovenskim lovcem, predvsem tistim iz nižinskih lovišč, ki so radi prihajali na lov gamsov.